Na žalost še vedno prevečkrat ženske v porodnišnici dobijo nasvet, da naj bi se dojenček dojil samo na vsake 3 ure. In še to samo 15 minut na eni, 15 minut na drugi dojki. Ko dojenček po podoju potem še vedno joka, ne spi, je nemiren po nasvetu dajo flaško in seveda potem dojenček pade v ” food como” in zaspi. Mama je ob tem potem prepričana, da nima dovolj mleka in pade v začaran krog dojenja in dodajanja.
Tak nasvet lahko povzroči zmedo pri mami, sploh če je to njena prva izkušnja. Vendar dojenčki nimajo ure in ne poznajo naših pravil, pač pa si želijo zadovoljiti svoje potrebe, ko le-te nastanejo. Dojenje namreč ni samo hrana. Dojenček z dojenjem zadovoljuje tudi druge potrebe (potreba po varnosti, umiritvi, sprejetosti,…). Zato ne pravijo zaman prvim trem mesecem po porodu tudi četrto trimesečje. Mamino naročje tako velja za »zunanjo« maternico in za otroka je evolucijsko pomembno, da v njem preživi čim več časa. V nekaterih kulturah je to čisto nekaj normalnega, da so otroci ves čas na mami in ob mami.
Sploh v prvih dneh, tednih po porodu je za hitrejšo vzpostavitvijo dojenja pomembno, da se dojenček doji čim več. S tem se tako on, kot tudi mama nauči pravilnega dojenja, najdeta svoj način in ritem. Omejevanje števila podojev in čas podoja tako tudi negativno vpliva na stimulacijo.
Bolj kot gledanje na uro, opazujte svojega dojenčka in ugotovite kakšne so njegove potrebe, kaj ga muči, kaj želi. S tem boste ustvarile lepo vez in tudi dojenček bo počasi spoznaval, da je svet varen.