Danes pa z vami deli še 5 mitov o dojenju:
1. Dojenje na 3 ure, na vsaki dojki 10 minut
Žal se s tem nasvetom večina mamic sreča že v porodnišnici. Tak urnik nekako velja od časa, ko so se otroci hranili večinoma po steklenički, vendar dojenje ne poteka na ta način. Dojenčki se namreč dojijo v grozdih, kar pomeni, da se dojijo večkrat, v manjših količinah, čas med podoji pa je lahko različen. Včasih mine med podojema ena ura, dve uri, včasih pa samo 20 minut. Dojenje namreč ni samo hrana, pač pa dojenčki z njim zadovoljujejo tudi druge potrebe.
Dobro je tudi, če dojenčku časa na dojki ne omejujemo, pač pa opazujemo kako sesa, kdaj je aktivno in kdaj neaktivno. Vedno pomaga, če si predstavljamo, da so otroci pomanjšani odrasli. Tudi odrasli največkrat ne jemo samo na 3 ure, pač pa tudi vmes manjše prigrizke. Otroci, ki jejo večkrat po malem največkrat tudi nimajo težav s prebavo oziroma prepolnim trebuščkom, ker niso nikoli zares lačni. Je pa izrednega pomena tudi to, da se mamica zaveda, da je pogosto dojenje ključnega pomena pri vzpostavljanju ponudbe mleka.
Zdi pa se, da je to nekaj, s čimer imajo mlade mamice tudi največ težav. Ko se otrok želi več dojiti, se bojijo, da jim je zmanjkalo mleka. Zato je pomembno poudariti, da dojka ni kozarec, ki ga napolnimo in je prazen, ko izpijemo tekočino, pač pa se mleko dela sproti. In večkrat, ko so dojke stimulirane, več mleka bo.
2. S temi bradavicami ne morem dojiti
Ženske smo si med seboj različne, različnega izgleda pa so tudi naše bradavice in dojke. V povezavi z dojenjem velikokrat slišimo, da se z vdrtimi, ploskimi bradavicami ne da dojiti, vendar temu ni tako.
Otrok, če je pristavljen pravilno, se namreč ne pristavi samo na bradavico, pač pa naj bi v usta vzel tudi spodnji del kolobarja, kjer so mlečne žleze iz katerih potem z jezikom izsesava mleko. Mama ima lahko na začetku nekaj izzivov oziroma potrebuje nekaj časa da usvoji pravilno tehniko pristavljanja ter da se dojenček navadi pravilnega sesanja, vendar se ob pravi pomoči in podpori izzive da odpraviti.
3. Če se otrok želi več dojiti si njegova duda
Dojenje za dojenčka ni samo način hranjenja, pač pa z dojenjem zadovoljujejo še druge potrebe (potreba po varnosti, umiritvi, sprejetosti,…). Zato ne pravijo zaman prvim trem mesecem po porodu tudi četrto trimesečje.
Mamino naročje tako velja za »zunanjo« maternico in za otroka je evolucijsko pomembno, da v njem preživi čim več časa. V nekaterih kulturah je to čisto nekaj normalnega, da so otroci ves čas na mami (v nosilki) in z njo tudi spijo v isti posteljici.
V zahodnem svetu pa na žalost velja pravilo, da se naj otroka ne bi imelo preveč na dojki ali v naročju, ampak ga je potrebno navajati na nek red in samostojnost. Velikokrat mamice tudi slišijo komentarje okolice, naj otroka pusti jokat, da se bo navadil samo pomiritve.
4. Počakati moram, da se dojka napolni
Zmotno je tudi prepričanje, da se dojka napolni in jo dojenček s svojim sesanje potem izprazni. Dojka ni kot kozarec, ki ga napolnimo z mlekom in je potem prazen, pač pa mleko nastaja sproti, medtem ko dojenček sesa. Načini sesanja tekom podoja se spreminja. Na začetku so sesalni gibi kratki in hitri, da se sproži izcejalni refleks, potem so gibi daljši in počasnejši. Izcejalnih refleksov znotraj enega podoja je lahko več.
5. Otroka moram odstaviti ko dobi zobke / začne jesti gosto hrano / gre v vrtec…
V družbi velja tudi prepričanje, da je dojenje primerno samo prvih nekaj mesecev, dokler dojenček ne dobi prvega zobka oz. ne začne jesti goste hrane. Ali pa je potrebno prenehati z dojenje, zaradi lažjega odhoda v vrtec.
Noben od teh razlogov ni dovolj za prenehanje z dojenjem, če mami in otroku to ne ustreza. Ob vsaki taki prelomnici oz razvojnem mejniku dojenček doživlja stisko, ki jo najlažje rešuje dojenje, če je to dobro vzpostavljeno.
Si se tudi ti soočala s takimi miti?