Velikokrat se zgodi, da mamice zbega, ker otrok nima rutine in en podoj ni enak drugemu. Otroci se namreč dojijo zelo neritmično: način sesanja in dojenja se spreminja iz dneva v dan, že znotraj enega podoja otrok sesa različno – od močnega sesanja, hlastanja med izcejalnim refleksom, do seslanja.
Različen je tudi čas dojenja. Eni dojenčki sesajo hitro in močno in se najejo v parih minutah, medtem, ko drugi potrebujejo več časa, kjer se znotraj enega podoja izmenjujejo načini sesanja. Dojenje namreč ni samo hrana, pač pa otroci na ta način zadovoljujejo tudi druge potrebe (senzorična in čustvena preobremenitev, utrujenost, varnost, toplina,…). Čeprav se zdi, da se takrat samo crkljajo in ne sesajo aktivno, je to popolnoma ok. Dojenčki se bolj pogosto in dalj časa dojijo tudi med poskoki rasti ( 3 tedne, 6 tednov, 3 mesece,…) ter po navadi ob večerih, ko se umirjajo in predelujejo dan.
Gre za to, da je pomembno, da mamice dojenčka opazujejo, spoznavajo in razumejo njegov način dojenja, ter kaj se z dojenčkom dogaja v fazi rasti in razvoja, ko je potreba po dojenju večja.
Najbolj enostavno je, da si dojenčka predstavljamo kot odraslega. Tudi mi odrasli ne jemo samo na vsake 3 ure, ampak ves čas nekaj grickamo. Eni jedo res hitro, drugi pa v počasnejšem tempu. In tudi odraslemu ne odvzamemo krožnika, ko menimo, da ima dovolj.
Način dojenja lepo prikazuje zgornja slika. Veliko podojev, nekateri daljši, nekateri krajši, nekateri bolj skupaj, nekateri bolj narazen,…
Zato, draga mamica, se ne oziraj na uro, ampak na otroka. Tudi če je le-ta ravno jedel, se ne obremenjuj s tem, ampak poslušaj njega in njegovo potrebo. Predvsem pa svoje materinske občutke. Le tako boš lahko s svojim dojenčkom ustvarila poseben odnos.