»Kaj ni že prej jedel? Boš vsako uro dojila? Zagotovo nimaš dovolj mleka, če je otrok stalno lačen!«
Se kdaj soočate s takimi komentari bližnjih ali okolice? Zdi se, da je nenehno dojenje nekaj, v kar se ljudje najraje vtaknejo in na podlagi katerega mamice dobivajo tudi največ pripomb glede dojenja in načina ravnanja z otrokom.
Dojenje na pobudo namreč pomeni, da se odzivamo na otrokove znake, kadar se želi dojiti (obračanje glavice, kazanje jezička, sesanje prsta ali roba odejice, mrmranje). S tem otroku omogočimo, da se nauči prepoznati, kdaj je lačen in kdaj ima hrane dovolj, ter začne razvijati varno navezanost in pozitivne navade hranjenja, kar je izredno pomembno tudi v kasnejših letih.
Večkrat pa opažam, da to pri mamicah povzroča velike skrbi. Če se otrok želi pogosto dojiti jih skrbi ali dobiva dovolj mleka, ali je njeno mleko vodeno, manj kalorično, skrbi jih, da bodo otroka razvadile in ne bo imel nobenega reda.
Dojenje na pobudo pomeni, da se otroka opazuje in ugotovi, kaj ustreza njemu. Vedno pomaga, če si predstavljamo, da so otroci pomanjšani odrasli. Tudi odrasli največkrat ne jemo samo na 3 ure, pač pa tudi vmes manjše prigrizke. Otroci, ki jejo večkrat po malem največkrat tudi nimajo težav s prebavo oziroma prepolnim trebuščkom, ker niso nikoli zares lačni. Je pa izrednega pomena tudi to, da se mamica zaveda, da je pogosto dojenje ključnega pomena pri vzpostavljanju ponudbe mleka.
Vemo pa, da se otroci ne dojijo samo zaradi hrane, pač pa z dojenjem zadovoljujejo še druge potrebe (potreba po varnosti, umiritvi, sprejetosti,…). Zato ne pravijo zaman prvim trem mesecem po porodu tudi četrto trimesečje. Mamino naročje tako velja za »zunanjo« maternico in za otroka je evolucijsko pomembno, da v njem preživi čimveč časa. V nekaterih kulturah je to čisto nekaj normalnega, da so otroci ves čas na mami (v nosilki) in z njo tudi spijo v isti posteljci. V zahodnem svetu pa na žalost velja pravilo, da se naj otroka ne bi imelo preveč na dojki ali v naročju, ampak ga je potrebno navajati na nek red in samostojnost. Velikokrat mamice tudi slišijo komentarje okolice, naj otroka pusti jokat, da se bo navadil samopomiritve.